Članek je bil objavljen v reviji Biobrazda , 15. januarja 2014, avtor: Matjaž Zupančič, Maklen Zupančič, k.d.

 

Video povezave:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174319873

http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-vrtu/174321156

 

 

 

Obrezovanje sadnega drevja…


…je gotovo staro toliko, kot je stara načrtna pridelava sadja. Columella v svojih spisih že pred dvema tisočletjema omenja rez kot sredstvo za povečanje rodnosti sadnega drevja.Vendar vse do časa »francoske šole« v 19. stoletju znanost o rastlinskih fizioloških procesih ni vedela nič, zato je bilo načinov rezi toliko, kolikor je bilo mojstrov. Ljudi, ki so znali sadna drevesa oblikovati v neverjetne umetne oblike različnih palmet in sadnih živih mej ob dragih oporah, so imeli za čudodelce. S stroški in ekonomiko take pridelave si nihče ni belil glave.

Šele »ameriška šola« iz prve polovice 20. stoletja temelji na spoznanjih znanosti o fiziologiji rasti in rodnosti sadnega drevja. Rez izgubi pridih umetnosti in obrtniško izkustveni značaj. Znanstveno je dokazana škodljivost pretirane rezi mladih sadnih rastlin in rez velja za nujno zlo. Značilnosti so: srednjedebelna drevesa z velikimi piramidalnimi krošnjami, cepljena na bujnih podlagah in nizka gostota sajenja.
Na tak način je bil leta 1960 zasnovan sadovnjak Resje v Podvinu , ki ga je dolga leta vodil naš priznani, zdaj žal že pokojni sadjarski strokovnjak, inž. Tine Banedičič. Tam sem ostrino svojih škarij nekaj let preskušal tudi sam in sem Tinetu globoko hvaležen za znanje, ki ga je nesebično prenašal na nas, mladiče!

Od 2. polovice 20. stoletja do danes pa so tehnološke spremembe v pridelavi sadja in tehniki rezi zaradi napredka biotehničnih znanosti vse pogostejše. Od sistemov italijanske palmete, do vretenastega grma, pillarja, vitkega vretena in njegovih izpeljank do solaxa. A vsem je skupna opustitev krajšanja enoletnih poganjkov. Na vrata pa že trka rez na klik in sistem ballerina…

 

Koščičarje je bolje rezati med vegetacijo: češnja s krošnjo v obliki kotla, obrezana po obiranju. Odrezane so predolge in premočne veje v vrhovih ogrodnih, glavnih vej in vse, ki so rasle na njihovih "hrbtih in trebuhih". Puščamo samo veje "iz bokov" glavnih vej: pri vrhu krajše, proti notranjosti krošnje pa vse daljše (ribja kost). Krošnja je zato res dobro osvetljena tudi po globini.

 


V naših vrtovih srečamo skoraj vse vzgojne oblike krošnje. Odvisno od prostora, ki je na voljo in ali si želimo samo sadje ali pa ima sadno drevo še kako drugo funkcijo v prostoru.

 

Najpogostejše napake pri obrezovanju v treh življenjskih obdobjih drevesa


Ker je prostora premalo, da bi lahko opisal tehnike rezi, poglejmo rajši največje napake, ki jih srečamo v naših vrtovih - da bi jim ubežali…

Drevo, kot vsako drugo živo bitje, raste skozi tri življenjska obdobja: mladostno (juvenilno), rodno (generativno) in starostno (senilno). A kronološka starost  ni enaka fiziološki! Sadno drevo, staro komaj nekaj let, zaradi neugodnih razmer in neustrezne pomotehnike ostari v cvetu mladosti – postane senilno in prezgodaj odmre. Veliko starejše, a dobro prehranjeno in vzdrževano drevo pa lahko desetletja ostaja fiziološko mlado. To presodimo po številu in dolžini letno priraslih vej in po starosti in količini rodnega lesa. Tako lahko določimo intenzivnost rezi in zaznamo potrebo po gnojenju.

  
Letni prirast 50 – 60 cm zadostuje za obnovo rodnega lesa. Rast se konec junija zaključi, poraba energije za dihanje se zmanjša, zato se v obdobju poletnega mirovanja lahko akumulira dovolj asimilatov za tvorbo rodnih brstov za naslednje leto. Rast in rodnost sta v ravnotežju, dušika ni potrebno dodajati. Akumulacijo v tem obdobju povečamo, če izrežemo vso neproduktivno listno maso (bohotivke, konkurenčne poganjke, zasenčene veje).

 

Navpične bohotivke izrežemo do osnove kot kažejo rdeče črtice. Pod lanskim čepom (leva puščica)je pognala položna mladika - če je ne prikrajšamo, lahko rodi že letos na končnem brstu, drugo leto pa zagotovo po celi dolžini. Dveletni rodni les daje najboljše plodove, zato starejši rodni les nadomeščamo z njim. Desna puščica kaže bohotivko, ki jo lahko upognemo v položno lego, da bi v naslednjem letu zarodila.

 


Če so enoletni poganjki daljši od 60 cm, rodnega lesa ne izrezujemo, saj več kot je plodov, manj drevo sili v rast. Zato režemo manj in ne gnojimo z dušikom. Huda zmota je, če mislimo, da s škarjami lahko ukrotimo premočno rast drevesa. Močneje, ko režemo, bolj raste!

 

 

Vrh ogrodne veje in prava gneča pavoditeljic, ki preprečujejo svetlobi vstop v notranjost krošnje. Prirasta mladih poganjkov skorajda ni več. Rdeče črte kažejo predvideno rez, vijolične pa vejne osi, ki ostanejo po rezi.

 

 

Če pa so enoletni poganjki krajši od 25 – 30 cm, obnova rodnega lesa ne bo zadostna, zato spodbudimo bujnejšo rast z močnejšim obrezovanjem in dognojevanjem z dušikom.
Škarje, redčenje plodov, morebitno dognojevanje in namakanje so torej instrumenti, s katerimi lovimo ravnotežje med rastjo in rodnostjo. Ena brez druge ne moreta, mi pa skrbimo, da se tehtnica ne nagne preveč na to ali ono stran.

Mladostno nerodno obdobje odlikuje močna rast. Ogrodje funkcionalne krošnje oblikujemo s privezovanjem novih poganjkov v ustrezno, položnejšo lego in velja: «Bolje vez nego rez!« Najhujša napaka, ki jo v tem obdobju lahko storimo, je krajšanje enoletnih (lanskih) poganjkov, kar povzroča eksponentno bujno rast, ki potroši preveč energije in zato odlaga začetek rodnosti.Krošnja se zgosti, osvetlitev listne površine se poslabša. V tem obdobju raje »sadjarimo« z vrvico kot s škarjami!

 
Končno velikost drevesa določajo genetske lastnosti sorte in podlage, na katero je cepljena in njun medsebojni vpliv. Ne trudimo se s rezjo prepričati jablane, cepljene na sejancu, da ostane majhna! Raje se pred nakupom sadike pozanimajmo, koliko prostora naj ji namenimo.

 

Puščici kažeta rezni ploskvi že odstranjenih pavoditeljic ali kodominant (izolacija vršnega poganjka), navpično rast na vejnem hrbtu čaka ista usoda.

 

Drevo in ogrodne veje vzgajamo samo z enim vrhom, pavoditeljice dosledno odstranimo – najbolje že, ko šele začenjajo svojo rast. To so poganjki, ki ponavadi izraščajo tik pod glavnim in so mu po bujnosti skoraj enaki. Zgodnjo izolacijo vrhov lahko opravimo tudi brez orodja, s zatrgovanjem ali mandanjem pavoditeljic, ko so te še zeljnate. Če jih odrežemo šele naslednje leto pri zimski rezi, zavržemo vso energijo, ki je bila vložena v njihovo rast. A bolje pozno kot nikoli!
V tem obdobju ne dognojujmo z dušikom v kakršnikoli obliki! Če je bilo sadilno mesto dobro pripravljeno, je rast mladega drevesa itak bujna. Dodani dušik bi povzročil še močnejšo rast, kar spet odloži rodnost in povzroči težave pri oblikovanju drevesnega skeleta.

 

Ogrodna veja naj ima izrazito vejno os z enim vrhom. Puščica kaže rodno vejo, ki bo drugo leto tako blizu vrha že tekmovala z voditeljico. Ker je rodnega lesa na tej mladi ogrodni veji malo, jo skrajšamo na čep šele prihodnje leto.

 


Mladostnega obdobja je konec, brž ko je krošnja oblikovana do končne velikosti in drevo polno zarodi. Pri današnji tehnologiji je to že v 4. letu in obdobje polne rodnosti z ustrezno prehrano, namakanjem in rezjo skušamo čimbolj podaljšati. Tudi zdaj je najhujša napaka krajšanje enoletnih poganjkov, ki se mu moramo popolnoma odpovedati!

Zaradi dominance vršne rasti se vrhovi dreves in ogrodnih vej zgostijo – vsak poganjek pri vrhu hoče biti glavni, kar poslabša osvetljenost notranjosti krošnje. Zato pustimo samo en vrh, ostale odstranimo na prstan, do osnove.
Drevesno listje je sončni kolektor, ki energijo sončne svetlobe s fotosintezo kemično veže v molekule sladkorjev. Največ presežkov asimilatov nastane v listju, ki je polno osvetljeno, listna površina pa, ki dobi manj kot 50% razpoložljive svetlobe, več energije porabi za dihanje, kot pa je pridobi s fotosintezo. Ker ne pokrije niti lastnih potreb, deluje zajedalsko in slabša energetsko bilanco drevesa v celoti. To pomeni tudi manj plodov za nas! Zato do osnove izrežemo neproduktivne bohotivke na hrbtih vej, ki močno senčijo krošnjo, za rast pa porabijo veliko hranil in vode.
Veje, ki jih z vršno izolacijo ter odstranjevanjem bohotivk ne moremo dovolj osvetliti, odstranimo. Ne bojmo se do osnove ali na čep odrezati vej, ki so premočne, pregoste ali izrojene. Tine Benedičič je malo za šalo malo zares večkrat dejal: »Drevo obreži tako, da lahko klobuk vržeš skozenj!«        

A kljub temu previdno: istega drevesa ne bomo vsako leto rezali enako! Če je v preteklem letu prerodilo, v tem letu nima mnogo cvetnih brstov, zato izrežemo le neroden les (npr. bohotivke, pavoditeljice), pustimo pa vsega rodnega. V letih z obilnim cvetnim nastavkom pa že s škarjami redčimo tudi tega. Oglejmo si torej drevo preden ga začnemo rezati!

 

Rane po rezi oskrbimo

 
Veje, ki so odveč, odrežemo preden so predebele. Pozornost naj zaradi močnejše vršne rasti (apikalna dominanca) velja predvsem gornji tretjini krošnje.To velja še posebej za velika piramidalna drevesa, ki sicer marsikatero napako odpustijo, a kljub temu si prizadevajmo, da premer odstranjenih vej ni večji od 10 cm. Večjih ran kalusno tkivo, pravilni oskrbi navkljub, nikoli ne preraste, skoznje zlahka vdrejo fitoplazmoze in glive in drevo je obsojeno na počasen propad.

 
Rane oskrbimo tako, da kambialni prstan (lubje in plast celic tik pod njim - kambij) gladko obrežemo z ostrim nožem. Gladek kambialni prstan tvori celitveno tkivo (kalus) veliko hitreje, kot od žage scefran. Premazom za rane se raje odrecimo, saj dokazano pospešujejo razvoj zajedalskih lesnih gob, če jim je dodan fungicid pa zavirajo rast kalusa. Nepremazana rana, po drugi strani, ostane suha, zato trosi gliv ne morejo kaliti in jo kalus nemoteno prerašča.

  
Če že na vsak način želimo razkužiti večje rane, jih enostavno poškropimo s 5 – 10% raztopino biotičnih pripravkov na osnovi 
efektivnih mikroorganizmov : EMa, EM Ogrod ali EM Naturalnie Aktywny (50 – 100ml / 1 l vode brez klora) ali premažemo s pasto, ki jo izdelamo po naslednjem receptu:

  
250g fine kamninske moke (
Biolit : EM-X Super Cera = 5 : 1) zmešamo z 250ml biotičnega pripravka  EM Ogrod ali EM Naturalnie Aktywny ali EMa in nekaj kalijevega vodnega stekla, da dobimo gosto pasto, ki jo lahko uporabljamo tudi namesto apna za zimsko zaščito debel sadnega drevja.

V času brstenja se izlegajo ličinke škodljivcev in nimfe listnih uši, ki so v tem času najbolj občutljive. Zato v fenofazah C3 do E2 (od stadija mišjega ušesa do stadija rdečega balona pri jablanah) poškropimo drevje z biotičnim pripravkom
EM Ogrod ali EM Naturalnie Aktywny ali EMa (1 l sredstva / 10 l vode brez klora), ki mu dodamo biotični pripravek EM-5 (50ml sredstva / 10 l vode brez klora).
Učinek lahko izboljšamo z dodatkom 80g fine kamninske moke ( Biolit : EM-X Super Cera = 4 : 1), ki koristnim mikroorganizmom daje habitat, njim in rastlinam skupaj pa mikrohranila. Poleg tega dobro ščiti listje pred sončnim ožigom in obloge dež ne izpere zlahka.

 
Nikakor ne škropimo v že odprte cvetove, saj ima sredstvo EM-5 insekticidni učinek, čeprav je naravno in za nas nestrupeno!

 
Enako škropljenje ponavljamo po cvetenju na 10 do 14 dni do konca junija. Kasneje lahko škropimo po potrebi.
Karence ni, zato lahko poškropimo drevje tudi pred obiranjem proti skladiščnim boleznim.

Spomladi pa se le udeležite predavanj o rezi sadnega drevja! In obilo uspeha!

 

Če pa želite, da Vaše drevje obreže izkušen strokovnjak, me lahko pokličete na tel. 0590 37897 ali GSM 041 378705 ali pa mi po kliku na spodnji logotip pošljete sporočilo.

 

Z veseljem pridem!

 


Matjaž Zupančič

 

 

                                                    

 

Maklen Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d. | Cesta Kokrškega odreda 40, 4000 Kranj | Pooblaščene osebe: Matjaž Zupančič, Najla Bahjet Elias