MAKLEN Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d.

 

TEL.:

0590 37897

GSM:  

041 378705

 e-mail:

vrtinmi@t-2.net

 

EMTM TEHNOLOGIJA – UPORABA KORISTNIH MIKROORGANIZMOV V EKOLOŠKI PRIDELAVI HRANE

 

Članek, objavljen v 2. številki revije Biobrazda , april 2013, avtor: Matjaž Zupančič, Maklen Zupančič k.d.;

strokovni recenzent: Klemen Božnik , dipl. mikrobiolog, Micronatura do.o.

 

 

 

UVOD


Kaj bi bilo, če bi bila naša življenja odvisna od bitij, ki jih je na bilijonkrat več od nas, pa jih je kljub temu videl le malokdo?

In vendar je tako!
In kaj, če bi ljudje, živali in rastline nenadoma začeli izumirati, pa ne bi vedeli zakaj, ker ne bi razumeli, kako ta bitja nadzirajo, vzdržujejo in spreminjajo naše okolje?

To bi se pa prav lahko zgodilo! A morda se ne bo, če bomo spoznali, da gospodarji življenja na planetu nismo mi, ampak mikrobi!

Mnogokrat lahko slišimo, da mrtva tla niso plodna, in da v dobri zemlji živi množica mikrobov, ki organsko maso predeluje v humus, veže dušik iz zraka in da je to dobro za rastline. In to je vse!? Kaj ti »kukci« pravzaprav počnejo, kako in zakaj? Kakšna je njihova moč? Se jih da kako usmeriti, da bi nam bili v pomoč? Kdo in kaj torej sploh so?
Mikrobi so organizmi, ki jih brez mikroskopa ni mogoče videti, vsaj večine od njih ne. Zato se je človek šele konec 17. stoletja, po odkritju mikroskopa pač, zavedel njihovega obstoja. Pravi preboj pa je mikrobiologija doživela v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo mogoče pogledati še globlje v celico, v dedni material.

Mikrobe odlikuje neverjetna raznovrstnost: prokarioti ( arheje in bakterije), eukarioti (protozoe, glive, enocelične alge in živali, kot so rotifere in planarije) štejejo na milijone vrst in mikrobiologi ocenjujejo, da jih do zdaj poznamo le 8 do 9 odstotkov. Samo odstotek pa jih je mogoče gojiti v laboratorijskih pogojih, kar še otežuje njihovo preučevanje. Zato je mikrobiologija veda, ki jo čaka še nesluten razvoj. In isto velja za uporabo njenih spoznanj v praksi!


Za vsakdanjo rabo pa »kukce« lahko razdelimo na za nas škodljive parazite – patogene, ki povzročajo bolezni in so na srečo v manjšini, pa komenzalne mikrobe, ki živijo v in na mnogoceličnih gostiteljskih organizmih, a niso škodljivi. Veliko je koristnih, celo nepogrešljivih! To je fiziološka flora na koži, sluznicah dihal, spolnih organih (npr. rod Bifidobacterium), v prebavilih, kjer pomaga pri prebavi hrane in proizvaja pomembne vitamine, encime in aminokisline. Število na nas in v nas gostujočih mikrobov za desetkrat presega število naših lastnih celic! Če bi se nam posrečilo sebe zunaj in znotraj popolnoma razkužiti in bi dosegli popolno asepso, bi se preostanek našega življenja verjetno meril v urah! Nekateri komenzalni mikrobi namreč delujejo tudi kot simbionti in nas ščitijo pred vdori patogenov. So prva obrambna črta našega imunskega sistema.
Torej simbionti v gostiteljskem organizmu opravljajo zanj kakšno koristno nalogo. Tako recimo Rizobije na koreninah stročnic iz zraka vežejo dušik, ki ga rastline nujno potrebujejo za rast, v zameno pa dobijo ogljikove hidrate.
So pa seveda tudi »svobodnjaki«, ki nevezano, brez gostitelja živijo v našem okolju. V nekaterih okoliščinah pa lahko postanejo patogeni, kot na primer povzročitelj kolere Vibrio cholerae.

Čeprav so majhni, mikrobi predstavljajo večino utežne biomase na planetu. Njihova biomasa je torej bistveno večja od biomase vseh mnogoceličarjev – rastlin in živali skupaj. Mikroskopske alge, ki so del planktona svetovnih morij, ustvarijo polovico vsega kisika na planetu, ki ga dihamo, drugo polovico ustvarijo večcelične kopenske rastline, katerih prehrana pa je spet popolnoma odvisna od mikrobov, ki povsod v naravi nadzirajo kroženje in ponovno uporabo hranil.

Večina mikrobov je zaposlena z iskanjem hrane, pri tem v svojih metabolnih (presnovnih) procesih reciklirajo dušik, ogljik, žveplo, kovine in druga pomembna hranila in jih preoblikujejo v spojine, ki šele potem postanejo uporabne za druge organizme v ekosistemih ( kelatizacija kovin, solubilizacija fosforja, nitrifikacija amoniaka...). Ustvarjajo presežke hranil v okolju in oblikujejo, vzdržujejo in tudi spreminjajo ekosisteme. Od mikrobov je v celoti odvisen obstoj življenja na Zemlji!

Ko se bomo naučili, kaj mikrobom tekne, kako njihov tek spodbujati in kakšno je njihovo medsebojno sodelovanje, ki njihov učinek še okrepi, bomo dobili svoje največje zaveznike v boju proti onesnaženju okolja, v neoporečni pridelavi hrane brez strupov, pri pridobivanju energentov, novih zdravil...
Če izkoristimo moč mikrobov, imamo v rokah orodje, katerega sposobnosti šele spoznavamo!

Čeprav se ne zavedamo, mikrobi vplivajo na naš vsakdan. Zagotavljajo nam celo hrano, saj hranijo rastline, ki hranijo nas. Krava edinole z ubranim orkestrom mikroorganizmov v vampu lahko opravi predželodčno fermentacijo celuloze in drugih polisaharidov v krmi. Brez mikroorganizmov v vampu bi krava trpela lakoto in ne bi bilo mleka, sira, ne bi bilo hamburgerjev! Kruh,vino, pivo, siri, skuta, jogurt, kislo mleko, kislo zelje in repa, arabski torši, vložena zelenjava in sojina omaka pa so neposredni proizvodi ene od mikrobnih presnov – mikrobne fermentacije.

Če se zaradi različnih vzrokov podre ravnovesje mikroorganizmov v okolju, to seveda slabo vpliva na nas. Vprašanje je ali na to ravnovesje ljudje lahko kako vplivamo? Seveda lahko! V rušenju smo pravi mojstri! To smo že velikokrat dokazali z ekološkimi katastrofami in onesnaževanjem. To delamo tudi z neupravičeno uporabo razkužil, recimo triklosana, kjer to sploh ni potrebno…

Kaj pa ravnovesje mikroorganizmov v okolju – ga lahko pomagamo vzpostaviti, kjer je že porušeno ali okolje onesnaženo? Lahko! Z nekaj truda in veliko znanja! In s pomočjo bio ekoremediacijskih tehnik – če se omejim samo na uporabo mikrobov – biostimulacije in bioaugmentacije. V primeru biostimulacije v okolju uvedemo spremembo, ki vzpodbuja delovanje v tem okolju že obstoječih vrst bakterij, pri bioaugmentaciji pa v okolje dodajamo nove mikrobne kulture, ki so sposobne bioremediacije, torej očistiti, ozdraviti okolje.

EM tehnologija ali tehnologija efektivnih mikroorganizmov, je bioaugmentacijska metoda, ki jo je v 80. letih prejšnjega stoletja razvil dr. Teruo Higa z Univerze Ryu Kyu na Japonskem, z namenom povečati proizvodnjo hrane brez uporabe pesticidov, brez umetnih gnojil in brez gensko spremenjenih organizmov. EM tehnologija pomeni gojenje, uporabo in obnavljanje močnih populacij koristnih mikrobov v okolju in v različnih sistemih. Dr. Higa je ugotovil, da v antioksidatnih pogojih aerobi in anaerobi lahko živijo v simbiozi, kar sinergijsko poveča njihovo učinkovitost.

 


Desna vrsta paradižnika sorte Novosadski jabučar ob dognojevanju z EM tehnologijo fermentiranimi organskimi gospodinjskimi odpadki  

             


EM je kombinacija preko 80 vrst naravnih, gensko nespremenjenih aerobnih in anaerobnih mikrobov, ki sicer živijo v vseh okoljih po svetu. To so bakterije in glive (fototrofne bakterije, bakterije mlečno kislinskega vrenja, kvasovke, aktinomicete, peniciliumi..) ki so sposobne čistiti, obnavljati habitate, razgraditi ksenobiotike (naravi tuje spojine), razgrajevati organsko maso in izboljševati plodnost tal.

 


Fermentirano biomaso zakrijemo s 5 -10 cm zemlje, da se ne izsuši in koristni mikrobi lahko nadaljujejo svoje delo


Kako uporabiti EM v vrtnarstvu, poljedelstvu, živinoreji, pa še kje in kako v samo nekaj tednih pripraviti neoporečen, prvovrsten kompost iz rastlinskih in drugih organskih odpadkov, kako rastline ščititi pred boleznimi in škodljivci, pa več v prihodnjih številkah revije Biobrazde.

 

 

Po samo dveh tednih je razlika v rasti in rodnem nastavku očitna. Leva vrsta je bila zdaj tudi dognojena s fermentirano biomaso in je zaostanek v rasti zmanjšala, a kljub temu je do konca sezone zaostajala za eno hišo (=socvetje, etaža).




Matjaž Zupančič

Maklen Zupančič, urejanje – vzdrževanje vrtov in parkov, k.d. | Cesta Kokrškega odreda 40, 4000 Kranj | Pooblaščene osebe: Matjaž Zupančič, Najla Bahjet Elias